Dolgovi zaradi iger na srečo: kako so se problema zasvojenosti lotili Hrvati

Hrvaški zavod za javno zdravstvo (HZJZ) je uvedel Register izključenih igralcev, ki je doslej omogočal izključitev le posameznih prirediteljev iger na srečo. Nov sistem, ki v celoti deluje od 1. novembra naprej, pa zdaj omogoča centralizirano izključitev, ki velja pri vseh prirediteljih iger na srečo.

"Namen registra je zaščititi državljane, ki so v tveganju za razvoj zasvojenosti z igrami na srečo ali se z njo že spopadajo. Sistem povezuje vse relevantne deležnike, da bi posameznikom, ki to sami zahtevajo, omejil dostop do iger na srečo," je po pisanju N1 Hrvaška pojasnila vodja registra Mia Mardešić.

Kot je dodala, so vsi prireditelji iger na srečo dolžni preveriti identiteto vsakega igralca in njegov status v registru, preden mu dovolijo sodelovanje v igri. Zahtevo za izključitev lahko posameznik vloži sam ali s pomočjo pooblaščenih institucij, kot so Hrvaški zavod za socialno delo, zdravstvene ustanove, organizacije za zaščito družine in zdravljenje zasvojenosti ter sami prireditelji iger na srečo.

Soglasje osebe je obvezno

Mardešić je poudarila, da je v vsakem primeru potrebno soglasje osebe, razen če izključitev ni določena s sodno odločbo. Posebna pozornost je po njenih besedah namenjena tudi varstvu osebnih podatkov. Prireditelji iger na srečo nimajo vpogleda v identiteto oseb, ki so se izključile, temveč lahko prek registra zgolj preverijo podatek o tem, ali posameznik lahko sodeluje v igrah na srečo.

"S tem je zagotovljena visoka raven zasebnosti in podatkov," je pojasnila vodja registra. Dodala je, da vpis v register nima negativnih posledic za uveljavljanje drugih pravic, vključno z možnostjo zaposlitve ali dostopom do javnih storitev.

Kako deluje sistem?

Izključitev je mogoča za obdobje treh ali šestih mesecev oziroma enega, treh ali petih let ali pa trajno. "Preklic izključitve je mogoče vložiti po preteku treh mesecev od dne oddaje zahteve za izključitev, ne glede na obdobje, za katero je bila izključitev določena," je predstavila Mardešić.

Izkušnje evropskih držav po njenih navedbah kažejo na pozitiven učinek registrov, zlasti kadar so tehnično dobro integrirani in zajemajo vse oblike iger na srečo – tako spletne kot fizične. "Glede na to, da je zasvojenost z igrami na srečo prepoznana kot bolezen, je eden ključnih pogojev za uspešno zdravljenje odstranitev te zasvojenosti, torej onemogočanje dostopa do iger na srečo," je po pisanju N1 Hrvaška izpostavila Mardešić.

Sistem pa ne koristi le posameznikom, ampak tudi strokovnjakom na področju zdravstva in socialnega varstva, saj jim prek vpisa in nadzora omogoča dodatno orodje za spremljanje in podporo osebam v obravnavi. "Na dolgi rok to pomembno povečuje možnost za stabilizacijo, okrevanje in vzdrževanje abstinence," je dejala Mardešić.

Resen problem z igrami na srečo ima 47.000 Hrvatov

Po podatkih raziskave iz leta 2023 o zlorabi psihoaktivnih snovi v splošni populaciji, ki jo Hrvaški zavod za javno zdravstvo izvaja na štiri leta, so igre na srečo razširjene pri pomembnem delu odraslih prebivalcev Hrvaške – najpogosteje pri starostni skupini od 35 do 44 let, nekoliko manj pa med mladimi, starimi od 15 do 24 let.

Moški v igrah na srečo sodelujejo pogosteje kot ženske. Najpogostejše igre so Eurojackpot, Loto, športne stave ter loterije oziroma srečke.

Igranje z resnimi negativnimi posledicami se pojavlja pri 1,7 odstotka odraslih, kar pomeni, da ima resen problem z igrami na srečo približno 47.000 prebivalcev Hrvaške. Zmeren problem ima 3,1 odstotka, medtem ko ima nizek nivo težav 2,7 odstotka odrasle populacije.

"Trend sodelovanja v igrah na srečo na Hrvaškem je za zdaj stabilen, kar pomeni, da se zasvojenost z igrami na srečo ohranja na podobni ravni skozi čas, vendar še vedno predstavlja pomemben javnozdravstveni izziv," je poudarila Mardešić.

Odvisnost kot vsaka druga

Vodja za zdravljenje odvisnosti na Psihiatrični kliniki Vrapče, psihiater Ante Bagarić, je pojasnil, da ima zasvojenost s hazarderstvom enak mehanizem kot katerakoli druga oblika odvisnosti.

Začne se z eksperimentiranjem in evforijo, nato nastopi občutek zadovoljstva, sčasoma pa kockanje ne služi več kot vir užitka, temveč kot način za pomiritev razvite želje, ki je za odvisnike nepremagljiva in vodi v izgubo nadzora.

"Ta želja ima tako fiziološko kot psihološko komponentno, zato ni dovolj, da človek odvisnosti preprosto reče ne," je dejal in dodal, da je pomembno, da zasvojene osebe razumemo. Opaža sicer tudi, da v zadnjih letih na psihiatrično zdravljenje prihajajo vedno težji bolniki.

Včasih so izgubljali po 1.000 evrov, danes pa hiše in milijone

"Sprva so bili to odvisniki, ki so izgubljali od tisoč do deset tisoč evrov, danes pa gre za katastrofalne zgodbe. Gre za ljudi, ki so izgubili hiše in so zadolženi v milijonskih zneskih. Zasvojenost lahko uniči ne le posameznika in njegovo osebnostno strukturo, ampak tudi celotno družino ter povzroči uničujoče posledice," je predstavil Bagarić.

Poudaril je, da zdravljenje prinaša rezultate, vendar po prvem zdravljenju le manjšemu številu bolnikov uspe v abstinenci vztrajati. Nekateri se morajo vrniti na zdravljenje dvakrat ali trikrat, drugi celo sedemnajstkrat, zato je po njegovih besedah ključno, da ima družba odnos: "Če ti zdaj ni uspelo, si daj še eno priložnost".

Po besedah Bagarića je uspeh zdravljenja odvisen od več dejavnikov. Med drugim od notranje zrelosti pacienta, tega, koliko je odvisnost "požrla" osebnost, kakšna je podpora družine ter kako se ujameta pacient in terapevt.

"Statistično gledano, se ena tretjina bolnikov pozdravi, ena tretjina nadaljuje, ena tretjina pa ima recidive, a kljub temu živi kakovostno življenje," je pojasnil. Bagarić je pozdravil uvedbo centraliziranega Registra izključenih igralcev in poudaril, da bodo številni odvisniki, dokler se ne počutijo dobro, izkoristili možnost izključitve. Meni, da je register pomemben korak pri pomoči ljudem, ki se spopadajo s to boleznijo.